Torek

Lep dober dan vsem skupaj. Ravno po kosilu, prijetno “nažrt” , ko človek postane len. Najbrž poznate ta občutek, ko postane kavč naš najboljši prijatelj. Žal bo moral do petka zvečer samevati.

Včeraj zvečer smo imeli kar pestro dogajanje. Nekje okoli pol polnoči se je razbesnela nevihta. Niti ni tako močno deževalo, kot je treskalo. Normalno, da so se nekateri otroci zbudili, se malce prestrašili, a so jih dežurni učitelji hitro umirili. Preostanek noči je minil mirno. Tudi komarji so hvala bogu spali.

So bili pa zjutraj v nekaterih sobah prehitro budni in celo malo preglasni, potrebna je bila intervencija dežurnega učitelja.

Ob odprtju polken, se nam je odprl lep pogled skozi okno. Krasen sončen dan se je nakazoval.

Mirno smo se pripravili za zajtrk in ga tudi precej kulturno pojedli. V jedilnici smo uvedli dežurne učence, da po obroku pospravijo mize.

Precej časa jim je ostalo za urejanje sobe, saj se je približevalo prvo ocenjevanje. Najbolje pospravljene bodo na koncu tudi nagrajene.

Ker sem med ocenjevanjem na plaži, sem se s fotoaparatom v roki inkognito napotil na predpregled. Glede na izkušnje iz zimskih šol v naravi sem pričakoval slabše stanje. Jih moram kar pohvaliti, sploh ni bilo tako grozno.

Ene super, druge malo manj, ampak splošni vtis kar soliden. Tako so imeli še malo časa, da se v sobah tudi poigrajo.

Prišel je čas za odhod na plažo. Potrebno je bilo preveriti glede rezervnih kopalk, krem za sončenje, vode, kap…Drugače pozabijo polovico stvari. Edino denarja za sladoled nikoli. Le zakaj ne?

Sledil je kratek ogrevalni sprehod do naše plaže.

Ups, ni prava slika. Tale je.

Pa tudi ni slabo, kajne?

Včeraj je bil dan za uvajanje, danes pa je dan za delo. Takoj po prihodu smo si nadeli “delovne” obleke in pričeli z učenjem. Kot vidite na slikah, imajo otroci v vodi barvne kapice, predvsem zaradi lažje preglednosti in štetja za učitelje.

Danes smo spet nadaljevali z izdihavanjem v vodo, tudi s pomočjo desk. Voda je še vedno topla, zato jih ne zebe prehitro. To je odvisno tudi od njihovega interesa za učenje. Učili smo se skoraj 35 minut. Kogar je preveč zeblo, se je šel preobleč, z ostalimi pa smo delali individualno. Super je, ker je voda nizka, nimajo strahu pred globino.

Ostale štiri skupine so delale na drugi plaži. So malo naprednejše, otroci so boljši plavalci, predvsem bolj sigurni. Zato so se učili pri pomolu. So pa tudi oni pri delu uporabljali deske kot pripomoček za učenje.

Čas dopoldan mine izredno hitro. Še drugič smo preživeli v vodi približno enak čas, pa se je bilo že potrebno preobleči in se počasi pripraviti na odhod na kosilo. Vseeno pa se ni tako mudilo, da ne bi šli še po “kepco” sladoleda. Paše.

V jedilnici smo naredili nekaj premikov, določili druge dežurne, predvsem se pa dobro najedli. Odmor, ki je sledil kosilu, je potreben. Čez 15 minut, gresta dve skupini barvat majice ali kamne, ostali pa se lahko ukvarjajo s športom ali gredo v mini trgovino.

Jaz grem fotografirat, da bom imel zvečer kaj snovi za pisanje. Do takrat vam želim prijeten dan, se beremo zvečer.

Evo me, spet sem tu. Rahlo premražen sem se vrnil z igrišča, kjer so tekmovali v štafetnih igrah. O dogajanju in rezultatih malo kasneje, naj se vrnem nazaj, kjer sem vas prej zapustil.

Najprej sem se oglasil pri skupinah, ki so se lotile ustvarjanja (beri risanja) na majice. Zavzeto so delali, ustvarjalno tišino so prekinjali le zvoki škripanja flomastrov po majicah. Kakšne mojstrovine so ustvarili, boste videli doma. Tu je samo nekaj utrinkov.

Večina izmed ostalih otrok je obiskala trgovino, se oskrbela s “potrebnimi” prehrambenimi izdelki (beri: lizike, smoki, čips), našla svoj prostor v senci in uživala v konzumiranju le teh.

Športna igrišča so danes samevala, mogoče bo jutri več interesa.

Še največ športnega dogajanja je bilo danes na igralih.

Po opoldanski malici smo se odpravili na plažo. Pričakalo nas je precej valovito morje, neugodno za plavanje. Kljub temu smo napravili nekaj vaj, tudi za ostale plavalne tehnike. Na koncu smo jim naredili plavalni poligon, kjer smo morali pod vodo plavati skozi obroč, se nadihati, spet potopiti, premagati še drugo oviro, se obrniti in premagati še tretjo. Tako so uživali, da smo jih po večkratnih ponovitvah morali dobesedno spoditi iz vode. Tu mi slike manjkajo, ne morem delati dveh stvari hkrati. Upam, da mi jutri uspe narediti kak posnetek.

Glede na to, da se valovi niso umirili, kvečjemu so postajali vse višji, kakšnega posebnega smisla za učenje ni bilo. Smo pa čas izkoristili za špricanje, tunkanje, borbe v vodi, žoganje in podobne stvari. Otroci so uživali na polno. Saj veste, kar je luštno, hitro mine. Bližal se je čas večerje, igre v vodi so nas popolnoma zlačnile, potrebno se je bilo odpraviti v dom.

Za večerjo je bil pohan oslič, krompir, špinača in kos lubenice. Dovolj, da smo se pošteno najedli.

Zvečer so nas torej čakale štafetne igre med razredi. Seveda so bila naprej potrebna natančna navodila, da potem ni bilo večjih težav.

Pomerili so se v različnih “poklicih”. Najprej so bili natakarji,

potem nogometaši,

pa modni oblikovalci,

nato so se prelevili v cestne delavce,

vrtnarje,

in za konec še v športnike, saj so se pomerili v biatlonu. In to s pravimi kazenskimi krogi.

Največ zabave je pa kot vedno bilo, ko so predstavljali poklic nosača prtljage.

Boj je bil izredno napet, razredi so se ves čas menjavali v vodstvu. Še dobro, da smo pod vodstvom pozorne komisije in zvestih navijačev štafete brez večjih pretresov in poškodb pripeljali do konca.

Čakala nas je samo še razglasitev rezultatov. Pred tem pa smo še družno zapeli učenki, ki danes praznuje rojstni dan.

A ja, rezultati. Veliki zmagovalci so bili učenci in učenke 5.a. Čestitke. Razlike so bile res majhne, odločale so malenkosti.

Po zasluženi nagradi je bil čas za osebno higieno in potem spanje. Upam, da bodo jutri zjutraj spali malo dlje. Vremenska napoved je do petka zelo ugodna, sonca bo na pretek. Upam samo, da bo manj komarjev.

Lahko noč, tudi jaz počasi končujem in grem na zaslužen počitek.

Se beremo jutri.