Četrtek

Dober dan vsem skupaj.

Smo že skoraj pri koncu letne šole v naravi. Najbrž že malo pogrešate svoje otroke, verjemite, tudi oni vas. Še en dan, pa bodo doma.

Jutro kot ponavadi, sončno, prijetnih 13 stopinj ob sedmih zjutraj. V domu tišina, vsi še spijo. Včerajšnji dan jih je res izmučil.

Malo pred pol deveto so se začeli počasi “kotaliti” na zbirno mesto za zajtrk. Danes so nas pričakale hrenovke. Ravno prav za energijo, ki jo bodo dopoldan še kako potrebovali.

Preden smo se odpravili na plavanje, sem še enkrat obiskal sobe, da vidim, če je od torka kakšen napredek.

Najprej pred domom naletim na mladeniča, ki me sprašuje, če lahko dobi metlo, da bodo pometli sobo. Super. Ko mu jo priskrbim, jo urno ucvre delat.

Čez nekaj minut srečam drugega, kako mašira s “pometalnimi” rekviziti po stopnicah.

Bravo fantje. Več kot očitno se jih je nekaj prijelo. Sedaj pa je na vas, dragi starši, da novo naučeno ali najdeno sposobnost pospravljanja znova utrdite doma. Znajo, veste. Le poglejte, kako so zloženi čevlji.

Malenkostne težave imajo le še pri obešanju perila, zato je potrebno doma več vaditi.

Toliko časa so še imeli, da so mi malo pozirali pred fotoaparatom.

Pri plavanju smo se danes seznanili s skokom v vodo na noge in plavanjem na daljše razdalje. Premagali so strah pred skokom v globino brez držanja za nos. Slikati nisem mogel, učitelji smo bili v vodi zaradi varnosti.

Po skakanju in plavanju smo se še malo poigrali (beri špricali, tunkali, lovili), nato pa se preoblekli, namazali s kremo in se sončili.

Boljše skupine so medtem na drugi plaži opravljale preizkus za srebrnega in zlatega delfinčka. Nekaj treme je bilo prisotne, a veliko manj kot v preteklih letih. Časovnih norm ni več, lahko plavajo počasneje in bolj umirjeno.

Večini je uspelo, drugi bodo lahko poskusili ponovno. Ni vrag, da jim ne uspe.

Ne vem kam nam dopoldan uide čas. Privoščili smo si še sladoled in že smo se morali odpraviti v dom na kosilo.

Takole se pa imamo pri obrokih.

Najprej v gosjem redu do jedilnice,

potem si sami naložijo hrano, kolikor in kolikokrat želijo.

Večjih težav pri serviranju hrane nimajo, obvladajo. Danes je bila za kosilo juha, dunajski zrezek, solata in testenine.

Če se dobro naješ, moraš počivati, da se hrana malce uleže. Trenutno je ura 14.30, počitka je konec, so že po ostalih aktivnostih. Dve skupini še barvata majice, grem pogledat, če jim gre.

Se beremo zvečer.

Dober večer, še zadnjič se oglašam v večernih urah. Jutri bom ob takem času najbrž že spal. Naporna in odgovorna je šola v naravi. Pa vseeno hodim z veseljem.

Ravno sem prišel z dobrega žura. Disko je popolnoma uspel, ogromno zadovoljnih plesalcev in nekaj kislih fac. Tako kot pri vsaki stvari. Nikoli ne moreš vsem ustreči.

Vrnimo se nazaj, v čas po počitku.

Zadnji dve skupini sta barvali na majice, tole so njihovi izdelki. Luštno, kajne? Majice se potem še zlikajo, da je barva bolj obstojna.

Igrišča so tudi danes samevala, mogoče je prevroče. Prvič se je zgodilo, da so bile žoge odveč. V prejšnjih letih je bila nogometna žoga najbolj uporabljen rekvizit tukaj.

Pred plavanjem smo v diskoteki še preverili, če vse deluje, da ne bi bilo zvečer kakšnih presenečenj. Ugotovili smo, da ne dela internet, saj je bil kabel poškodovan. Edina hitra rešitev je bil mobitel, preko katerega smo tudi zvečer poslušali glasbo.

Na plavanju smo bili zelo pridni. Večino čas smo bili v vodi, trenirali in opravljali naloge za srebrnega delfinčka. Štirim je to tudi uspelo. Čestitke.

Na plaži mi vedno ne uspe fotografirati, saj smo večino časa v vodi in delamo individualno, da je napredek večji. Pa vendar nam vedno ostane čas za zabavne igre, sladoled in umetniško ustvarjanje.

Zadnji popoldan v Materadi je kot ponavadi prehitro minil. Odpravili smo se v dom. Moram reči, da je bližina odhoda domov povečala domotožje, eni že komaj čakajo, da gremo.

Za večerjo je bil danes carski praženec. Mislim, da je bil to najtišji obrok doslej, saj je s polnimi usti težko govoriti.

Seveda so za disko potrebovali nekaj prostega časa, da so se uredili. Tako fantje kot dekleta. V zraku je bil vonj parfuma, dogovori o plesalcih so dosegali vrelišče. Kdo, s čim, kako, so bile vprašalnice, ki so prevladovale.

Ni kaj, potrebno je bilo iti v disko. Že ob vstopu jih je presenetila “varnostnica”. Videli so, da gre sedaj zares.

“Resnega” obraza je premerila vsakega posebej, če je njegov izgled primeren. Že ko so vstopili v prostor, so se jim oči kar zasvetile. Posedli so na tla, da jim je pedagoški vodja povedal nekaj osnovnih navodil za jutrišnji dan.

Podelile so se še nagrade za najbolj pospravljene sobe. Priznanja za delfine pa bodo dobili v šoli.

Končno se je ples lahko začel. “Animatorji” so se hitro vključili v dogajanje in spodbudili otroke za ples. Poglejte si nekaj utrinkov.

Po več kot eni uri neprekinjenega plesa, je bila potrebna umiritev pred spanjem.

Ura je bila pol desetih, potrebna je bila še osebna higiena, potem pa v posteljo. Jutri se znajo zgodaj prebujati zaradi odhoda domov.

Vstajanje je normalno, tudi zajtrk, potem je potrebno pakirati in prtljago odnesti v skupen prostor, saj popoldan že pričakujejo nove goste. Nato gremo na plažo, nekateri bodo še poskušali izboljšati barvo delfina. Po kosilu krenemo proti Ljubljani, kamor naj bi po predvidevanju prišli med 16. in 16. 30 uro. Seveda je to odvisno od razmer na cesti.

Zaključek bloga bom naredil jutri doma. Naj se iz Materade poslovim s tole sliko. Naredila so jo dekleta.

Želim vam lahko noč in upam, da vam je bil blog všeč. Se beremo jutri proti večeru.